Utrujenost Tadeja Pogačarja dviguje observe a njegova prevlada ostaja nedotaknjena: Ekipa UAE Team Emirates-XRG še naprej na novo opredeljuje sodobno kolesarstvo.
Avtor: Cycling Desk | 7. oktober 2025
Letošnja Dirka po Franciji 2025 je bila sprva zamišljena kot še ena krona v nizu za Tadeja Pogačarja, slovenskega čudežnega dečka, ki je v zadnjih letih postal sinonim za obdobje popolne prevlade, elegance in skoraj popolnega nadzora v profesionalnem kolesarstvu. Toda v zadnjem tednu letošnje dirke je svet videl nekaj nenavadnega – vidno izčrpanega Pogačarja, duševno utrujenega in željnega konca. Prvič po dolgih letih so se pojavile razpoke v navidez neuničljivem oklepu moža, ki ga mnogi opisujejo kot “sodobnega Merckxa”.
A dvomi, ki so se pojavili, so bili hitro utišani. Teden za tednom se je potrjevalo tisto, kar navijači, tekmeci in poznavalci že dolgo vedo — Tadej Pogačar ostaja zlati standard, njegova ekipa UAE Team Emirates-XRG pa še naprej vlada športu z železno roko. Po tem, ko je takoj po Touru zmagal tako svetovno kot evropsko prvenstvo, je Pogačarjeva ponovna vzpostavitev moči znova pokazala, kaj pomeni popolna prevlada v profesionalnem kolesarstvu.
Utrujeni prvak v Parizu
Zaključni dnevi Toura 2025 so risali nenavadno podobo. Pogačar, ki je običajno poosebljenje mirne učinkovitosti in neomajne zbranosti, je tokrat pogosteje stiskal zobe kot se smejal. Njegovi intervjuji so bili krajši, ton bolj zadržan. “Samo počitek si želim,” je priznal v Pauju, med predzadnjim tednom dirke. “Sezona je bila dolga. Potrebujem reset.”
Te besede so odmevale po vsem kolesarskem svetu. Bi lahko bilo res, da je po letih neprekinjene odličnosti — več zmagah na Grand Tourih, zaporednih naslovih svetovnega prvaka in neštetih enodnevnih zmagah — slovenski superzvezdnik dosegel svoj fizični in duševni limit?
Na družbenih omrežjih so se razprave razplamtele. Analitiki so razpravljali, ali je Pogačar že dosegel svoj vrhunec, medtem ko so v taborih tekmecev zašepetali, da je 27-letni fenomen morda vendarle “človeški”.
A pod površjem utrujenosti je bila ena resnica jasna: tudi utrujen je bil Pogačar še vedno najboljši. Kljub utrujenosti je Tour končal med najboljšimi, brez resnega padca v formi. In, kar je še bolj impresivno, le nekaj tednov kasneje se je vrnil na dirke — in znova vse premagal.
UAE Team Emirates-XRG: Stroj za šampionom
Za vsakim velikim šampionom stoji velika ekipa, in UAE Team Emirates-XRG je postala prava dinastija. S strukturo, ki spominja na ekipe Formule 1, in proračunom, ki presega večino ekip v pelotonu, je njihova natančnost pri uporabi znanosti o zmogljivostih, prehrane in psihologije postala neprekosljiva.
Ko je Pogačar spregovoril o duševni utrujenosti, so notranji viri razkrili, da je ekipa to predvidela. Po poročilih so športni psihologi in fiziologi v UAE-XRG skozi celotno sezono spremljali njegove podatke o stresu in regeneraciji ter pripravili srednjesezonsko prilagoditev, da bi podaljšali njegov vrhunec po Touru.
“Pogačar ni samo športnik — je del podatkovno vodenega projekta,” je dejal neimenovani član ekipe v nedavnem intervjuju. “Vemo, kdaj preveč pritiska, kdaj mora počivati in kdaj mu moramo pustiti, da vozi po instinktu. Ta ravnotežna formula ga dela nedotakljivega.”
Ta pristop se je izkazal za preroškega. Manj kot mesec dni po tem, ko je prečkal ciljno črto na Elizejskih poljanah, je Pogačar ne le okreval, ampak zmagal tako na svetovnem kot evropskem prvenstvu, in to z lahkotnostjo, ki jo je komentator opisal kot “breznaporno premoč”.
Od utrujenosti do slave: Ponovno rojstvo šampiona
Svetovno prvenstvo 2025, ki je potekalo v Glasgowu na Škotskem, naj bi bilo po pričakovanjih odprta dirka. Z Remcom Evenepoelom, Woutom van Aertom in Mathieuem van der Poelom v vrhunski formi je večina menila, da bo Pogačarjeva utrujenost po Touru ovira.
A na dan dirke so vsi dvomi izginili. Pogačar je sprožil uničujoč napad na zadnjem vzponu in razbil zasledovalno skupino. Njegov pospešek — nenaden, gladek in kirurško natančen — je bil opomnik, zakaj je eden najboljših vseh časov. Ciljno črto je prečkal sam, z razširjenimi rokami in izrazom mirnega zadovoljstva.
Le dva tedna kasneje je to ponovil — tokrat na evropskem prvenstvu v Avstriji, kjer je peloton razbil na podoben način. “Vrnjen je, in boljši kot kadarkoli,” je dejal komentator. “Če je to utrujenost, potem naj se ostali pripravijo na težke čase.”
Nasprotje med njegovo izčrpanostjo na Touru in brezhibno močjo v kasnejših dirkah je bilo osupljivo. Pokazalo je eno od njegovih največjih vrlin — sposobnost, da se po padcu hitreje pobere kot kdorkoli drug.
Konec dvomov: Je Pogačar že dosegel vrhunec?
Vsa leta se vprašanje o Tadeju Pogačarju ni glasilo, ali lahko zmaga — ampak, ali ga sploh kdo lahko ustavi. Po letošnjem poletju to vprašanje zveni že skoraj retorično.
Čeprav nekateri kritiki vztrajajo, da so njegova najboljša leta za njim, podatki govorijo drugače. Fiziološke analize UAE-XRG ne kažejo nobenega padca v njegovi moči ali vzdržljivosti. Prav nasprotno — notranji viri trdijo, da se njegova regeneracija in konsistentnost še izboljšujeta.
“On se razvija,” pravi direktor ekipe Mauro Gianetti. “V začetku kariere je bil čista eksplozija — mlad dirkač, ki je napadal povsod. Zdaj je postal strateški, zna varčevati z energijo, zna načrtovati sezono. To ni upad, to je evolucija.”
Ta evolucija ga dela nevarnejšega kot kadarkoli. Izginila je mladostna nepotrpežljivost, nadomestila pa jo je preračunana hladnokrvnost — potrpežljiv, učinkovit in smrtonosno natančen.
Zapuščina, ki je že zapisana v zgodovino
Pri le 27 letih ima Tadej Pogačar že osupljiv življenjepis:
- Tri zmage na Dirki po Franciji
- Dva naslova svetovnega prvaka
- Evropski naslov
- Zmaga na Liège–Bastogne–Liège, Strade Bianche in Il Lombardia
- Prevlada tako na etapnih dirkah kot klasikah
To je seznam, ki bi zadostoval za celo kariero, a za Pogačarja je to šele osnova. “Še vedno imam rad kolo,” je dejal po osvojitvi evropskega naslova. “Tudi ko sem utrujen, vem, zakaj sem tukaj. Dirka mi pomeni veselje, ne dokazovanje.”
Ta izjava kaže na zrelost, ki presega številke. Pogačar ne lovi več samo naslovov — gradi zapuščino. Njegov vpliv presega šport; navdihuje mlade kolesarje po vsem svetu in na novo definira, kaj pomenita vztrajnost in vsestranskost v modernem pelotonu.
Tekmeci, spoštovanje in prihodnost
Čeprav je Pogačarjeva prevlada nesporna, njegovi tekmeci ostajajo močni. Jonas Vingegaard, Remco Evenepoel in Primož Roglič še naprej iščejo trenutke, ko bi ga lahko premagali. Toda tudi oni priznavajo njegovo doslednost.
“Pogačarja ne premagaš tako, da si močnejši,” je dejal Vingegaard letos. “Premagaš ga le, če si popoln — ker če narediš eno napako, te kaznuje.”
Sezona 2026 se že bliža, in mnogi se sprašujejo, ali bo Pogačar napadel četrto zmago na Touru ali morda resno ciljal na olimpijsko zlato. Viri pravijo, da UAE-XRG pripravlja dvojno strategijo: obrambo Toura in hkrati pripravo na ekstremne pogoje olimpijskih iger v Los Angelesu.
Kakorkoli, Pogačar ostaja središče kolesarskega vesolja — merilo, po katerem se ocenjujejo vsi drugi.
Zaključek: Kralj, ki pravzaprav nikoli ni padel
Kratek trenutek ranljivosti med Dirko po Franciji 2025 je spomnil svet, da so tudi legende ljudje. Toda njegov odziv — vrnitev z dvema najdominantnejšima zmagama kariere — je dokazal, da veličina ni v popolnosti, temveč v vztrajnosti.
Ko si zdaj slovenski as privošči zaslužen počitek pred jesenskimi klasikami, je ena stvar jasna: doba Tadeja Pogačarja se še zdaleč ni končala. Pravzaprav vstopa v novo, zrelejšo — in morda še bolj nevarno — fazo.
Ostali svet lahko za zdaj zadiha. A ko bo Pogačar znova zajahal svoje kolo — spočit, miren in lačen — vsi vemo, kaj prihaja: nevihta v rumeni, beli in mavrični majici.
