Spomenik veličini: Slovenija razkrila kip Tadeja Pogačarja — praznovanje modernega kolesarskega velikana.
Avtor: Cycling Desk | 8. oktober 2025
Zlata počastitev zlatemu prvaku
V srcu Slovenije, pod jasnim modrim nebom in obdano z bujnim zelenjem slovenske podeželske pokrajine, so se zbrali kolesarski navdušenci, športni veljaki in ganjeni domačini na dogodku, ki bo za vedno zapisan v zgodovino slovenskega športa — razkritje bronastega kipa Tadeja Pogačarja, enega najizjemnejših kolesarjev sodobnega časa.
Kip, ki prikazuje Pogačarja na kolesu z razprtimi rokami v zmagoslavju, ni le spomenik zmage, ampak simbol vztrajnosti, ponižnosti in narodne ponosnosti. Na podstavku so vklesane besede, ki povedo le del njegove zgodbe — “2x zmagovalec Tour de France, zmagovalec Liège–Bastogne–Liège, zmagovalec Il Lombardia.” A za milijone, ki spremljajo njegovo kariero, te lovorike predstavljajo le začetek njegovega vpliva na kolesarstvo in športno kulturo nasploh.
Slovesnost: narod počasti svojega junaka
Kip je bil razkrit v Pogačarjevi domači regiji, v Komendi, kjer se je začela njegova neverjetna pot. Dogodek je privabil na tisoče oboževalcev — od otrok z miniaturnimi kolesi do starejših navijačev, ki so mahali s slovenskimi zastavami z njegovim imenom. Množica je izbruhnila v navdušenje, ko so odstranili bronasto zagrinjalo in razkrili kip, ki prikazuje Pogačarja v eni izmed njegovih značilnih zmagovalnih poz: z razprtimi rokami, z rahlo dvignjeno glavo — kot da objema slavo še ene ciljne zmage.
Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je nagovorila množico z besedami:
“Ta kip ni samo za Tadeja Pogačarja. Namenjen je vsakemu mlademu sanjaču v Sloveniji, ki verjame, da lahko naša majhna država rodi največje športnike sveta. Tadej pooseblja naš duh — neustrašen, ponižen in nepopustljiv.”
Tudi Pogačar je bil vidno ganjen, ko je stopil na oder. Trenutek je molče zrl v kip, nato pa dejal:
“To presega vse, kar sem si lahko kdaj predstavljal. Ko sem bil otrok in sem vozil po teh istih cestah, si nisem nikoli mislil, da bom doživel kaj takega. Ta spomenik ni samo moj — je za mojo družino, mojo ekipo in za vse, ki so me podpirali skozi vzpone in padce.”
Kariera, izklesana v zlato
Pri komaj 27 letih je Tadej Pogačar dosegel tisto, o čemer večina kolesarjev lahko le sanja. Njegovi zaporedni zmagi na Tour de France (2020 in 2021) sta naznanili prihod generacijskega talenta — kolesarja, sposobnega osvajati ne le gorske prelaze Alp in Pirenejev, temveč tudi srca ljubiteljev kolesarstva po vsem svetu.
Kmalu je presegel meje Grand Tourov in osvojil prestižne enodnevne klasike, kot sta Liège–Bastogne–Liège in Il Lombardia, dve izmed t. i. petih “spomenikov” kolesarstva. Njegove zmage so zaznamovali drzni napadi, eksplozivni vzponi in navidezna lahkotnost, ki je tekmece puščala brez besed.
A kar Pogačarja resnično loči, ni le njegova fizična moč, ampak njegova človeška pristnost. Njegov vedno prisotni nasmeh, športno vedenje in skromnost so ga naredili za enega najbolj priljubljenih kolesarjev sodobnosti — človeka, ki presega meje narodnosti in navdihuje celo svoje tekmece.
Kip: simbolika v bronu
Bronasti kip, delo priznanega slovenskega kiparja Mateja Novaka, je nastajal več kot leto dni. Vsaka podrobnost je bila skrbno oblikovana, da bi ujela bistvo Pogačarja — od aerodinamičnih linij njegove kolesarske majice do realističnih detajlov okvirja kolesa. Gesta razprtih rok ne simbolizira le zmage, temveč odprtost — odraz tega, kako je Pogačar odprl srce navijačem po vsem svetu.
Novak je pojasnil svoj navdih pri ustvarjanju:
“Ko sem preučeval njegove posnetke dirk, me ni navdušilo le, kako je zmagoval — temveč kako je proslavljal. Njegova gesta ni bila arogantna, temveč polna čiste radosti. Želel sem ujeti tisti trenutek človeškega triumfa, ki presega šport.”
Podstavek kipa, izdelan iz elegantnega granita, nosi vgravirane njegove največje zmage. Organizatorji pa so pustili prostor za prihodnje dodatke — simbolično priznanje, da Pogačarjeva zgodba še zdaleč ni končana.
Zvezda brez meja
V svetovni kolesarski skupnosti Pogačarjev vpliv daleč presega Slovenijo. Poimenovali so ga celo “novega Eddyja Merckxa” — primerjava, ki pove vse o njegovi prevladi. A sam Merckx je nekoč dejal:
“Tadej ni naslednji Merckx — on je prvi Pogačar.”
Od zmag na Dirki po Flandriji do epskih dvobojev z Jonasom Vingegaardom in Remcom Evenepoelom je Pogačar opredelil novo ero kolesarstva, zaznamovano z vsestranskostjo, pogumom in nepredvidljivostjo. Za razliko od kolesarjev preteklosti, ki so se specializirali bodisi za Grand Toure bodisi za klasike, je Pogačar mojster obojega — in s tem na novo definira, kaj pomeni biti popoln kolesar.
Nacionalni simbol
V Sloveniji, državi z le nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev, je Tadej Pogačar postal več kot športnik — postal je kulturna ikona. Njegov uspeh je sprožil pravi razcvet zanimanja za kolesarstvo po vsej državi. Kolesarski klubi poročajo o rekordnem številu novih članov, kolesarski turizem v regijah, kot sta Gorenjska in Primorska, pa cveti.
V lokalnih šolah je kolesarstvo zdaj vključeno v športni pouk, številni otroci pa ponosno nosijo drese s številko “21” — v spomin na Pogačarjevo prvo zmago na Touru leta 2021.
Slovenski premier Robert Golob je na slovesnosti poudaril:
“Tadej je za slovenski šport naredil več, kot bi lahko katerakoli politika. Združil nas je s strastjo, vztrajnostjo in vero, da veličina nima meja.”
Reakcije navijačev: morje čustev
Med tisoči prisotnih so bili tudi tisti, ki spremljajo Pogačarja že od njegovih prvih dirk. Nekateri so prinesli transparente z napisom: “Naš ponos, naš junak.” Drugi so stali v tišini, preplavljeni s čustvi.
Eden izmed njih, 65-letni kolesar Andrej Kovač, je ganjeno povedal:
“Ko sem ga prvič gledal zmagovati na Touru po televiziji, sem jokal. Jokam tudi danes. Ta kip pomeni, da bo, tudi ko ne bo več tekmoval, vedno del nas.”
Tudi mlajši oboževalci so bili navdušeni. Luka, mlad kolesar iz lokalnega kluba, je dejal:
“Ko pogledam ta kip, ne vidim le kolesarja — vidim, kaj lahko postanem. Tadej nam dokazuje, da lahko sanje iz majhnih krajev dosežejo svetovni oder.”
Zapuščina v gibanju
Razkritje kipa Tadeja Pogačarja pomeni prelomnico v zgodovini slovenskega športa. Ujame podobo žive legende, a hkrati opominja, da njegova pot še ni končana. Z nadaljevanjem svoje prevlade na največjih dirkah in nedavnim uspehom na svetovnem prvenstvu mnogi verjamejo, da bo seznam zmag, vgraviran na podstavek, še rasel.
Ko je sonce zahajalo nad parkom in metalo zlato svetlobo na bronasti kip, je bilo težko spregledati simboliko trenutka. Pred ljudmi je stal spomenik odličnosti — ne zamrznjen v času, temveč živ v duhu. Vsak odblesk svetlobe na kipu je kot da je šepetal sporočilo: veličina ni dana, temveč pridobljena s strastjo, vztrajnostjo in ljubeznijo do športa.
In ko so se navijači dolgo po koncu slovesnosti še vedno sprehajali okoli, fotografirali in pripovedovali zgodbe, je postalo jasno — Tadej Pogačar ni več le kolesar. Je narodni junak, svetovni ambasador športa in zdaj tudi spomenik moči človeške volje.
Zapuščina, vklesana v kamen — a prihodnost še piše zgodbo
S prihajajočimi Olimpijskimi igrami v Parizu 2026 in prihodnjimi Tourom pred seboj le redki dvomijo, da bo Pogačarjeva zgodba še naprej rasla. A tudi če bi se njegova kariera končala danes, bi ta kip ostal dokaz, da lahko veličina zraste iz skromnih začetkov — in da pravi prvaki navdihujejo daleč preko ciljne črte.
V tihem parku, kjer zdaj stoji kip, obdan z nežnim šelestenjem dreves in tihim brnenjem kolesarskih gum, je legenda Tadeja Pogačarja našla svoj večni dom.
