Tadej Pogačar šokiral kolesarski svet z odhodom iz ekipe po svetovnem prvenstvu v Kigali – navijači osupli ob njegovi naslednji potezi.
Piše: Kolesarska redakcija | 2. oktober 2025
Presenetljiv preobrat po Kigali
Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025 v Kigali, Ruanda, naj bi si ljubitelji športa zapomnili po živahnem afriškem vzdušju, zahtevnih vzponih in kronanju novega nosilca mavrične majice. A dogodek je zdaj zasenčila bomba iz ust samega Tadeja Pogačarja, slovenskega kolesarskega superzvezdnika, čigar kariero so zaznamovali sijaj, vztrajnost in tudi kontroverze.
Le nekaj trenutkov po zaključni slovesnosti je Pogačar pretresel kolesarski svet s potrditvijo, da zapušča svojo Pro Cycling Team ekipo – odločitev, ki je skoraj nihče ni pričakoval, še posebej ne v tako ključnem trenutku njegove kariere. Razlog? Naraščajoče kritike glede njegovega talenta, šepetanja, ki so spodkopavala temelje njegovega uspeha, ter govorice, da naj bi imela njegova zveza s kolesarko Urško Žigart preveliko vlogo v njegovem vzponu.
26-letnik, ki je osvojil večkratno Dirko po Franciji, številne spomenike in nešteto etapnih dirk, je priznal, da so dvomi začeli vplivati nanj tako osebno kot profesionalno. In čeprav so mnogi predvidevali, da bo vzel le začasen odmor ali se osredotočil na sezono 2026, je Pogačar razkril ime ekipe, v katero želi prestopiti – razkritje, ki je šokiralo navijače in prisililo kolesarsko elito, da na novo premisli karte.
Teža kritik
Že leta je Pogačar veljal za enega najbolj nadarjenih kolesarjev svoje generacije, fenomena, katerega taktična briljantnost in napadalni slog sta vnesla novo navdušenje v tritedenske dirke. A z uspehom so prišli tudi kritiki.
Nekateri so šli celo tako daleč, da so namigovali, da Pogačarjeve dosežke ne gre pripisati zgolj njegovemu talentu, temveč tudi okolju, ki ga je ustvarila njegova partnerka Urška Žigart, sama profesionalna kolesarka. Govorice so trdile, da je bila prav ona “skrita roka” za njegovo strategijo, motivacijo in celo psihološko pripravo.
Čeprav je Pogačar vedno odkrito govoril o moči, ki jo črpa iz svoje zveze, pa ga je ideja, da njegov uspeh ni povsem njegov, globoko prizadela.
»Poraz na cesti lahko sprejmem. Slabo formo ali taktične napake lahko sprejmem. Kar pa ne morem sprejeti, je, da ljudje zavračajo moje delo, moje žrtve in mojo pot,« je Pogačar povedal novinarjem v Kigali. »Urška je moja partnerka, moja podpora, a moja kariera je moja lastna. V to šport sem dal vse, in vendar imam občutek, da moram začeti znova, da utišam dvome.«
Odhod iz Pro Cycling Team
Pro Cycling Team, ki je gojila Pogačarjevo kariero vse od njegovega meteornega vzpona, se zdaj sooča z ogromno praznino. Viri blizu vodstva razkrivajo, da so sicer obstajale občasne napetosti glede koledarja dirk in vloge vodje, a nihče v ekipi ni pričakoval tako dramatičnega razhoda.
»Bil je obraz ekipe,« je dejal eden od insajderjev. »Ko pomisliš na naš uspeh v zadnjih petih letih, pomisliš na Tadeja. Izgubiti ga je, kot da izgubiš del identitete.«
Ekipa Pro Cycling Team uradne izjave še ni podala, a špekulacije namigujejo, da so ga poskušali prepričati, naj si premisli. Za zdaj so vse oči uprte v to, kako se bodo prestrukturirali brez svojega talismana.
Ekspresna bomba: nova ekipa
Če je bil Pogačarjev odhod šokanten, pa je bila njegova naslednja poteza naravnost eksplozivna. Pred zbranimi novinarji v Kigali je razkril, da namerava prestopiti v Red Bull–Bora-Hansgrohe, ekipo, ki je v zadnjih sezonah hitro zrasla v eno najmočnejših v pelotonu, zahvaljujoč mladim zvezdnikom, kot je Florian Lipowitz, ter vodstvu Primoža Rogliča.
»Želim biti del nečesa novega, drznega,« je dejal Pogačar. »Občudujem, kako je Red Bull–Bora gradila svoj projekt. Njihovi kolesarji dirkajo s strastjo, njihove taktike se razvijajo, in verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami pomagam oblikovati naslednjo ero kolesarstva.«
Objava je takoj razvnela družbena omrežja. Navijači so izrazili neverjetje, da Pogačar ne zapušča le svoje dolgoletne ekipe, temveč se pridružuje ekipi, v kateri vozi tudi njegov rojak Roglič, s katerim sta se v preteklosti tako občudovala kot neusmiljeno tekmovala.
»Pogi in Rogla v isti ekipi? To je noro,« je zapisal nek navijač na platformi X. »Slovenija je pravkar postala središče kolesarskega vesolja.«
Slovenski superteam v nastajanju
Potencialno partnerstvo med Rogličem in Pogačarjem je sprožilo divje špekulacije. Bi to lahko bil sanjski dvojec, ki bo dominiral tako na tritedenskih dirkah kot na klasikah? Ali pa bo trk egov ustvaril notranja trenja v enem najbolj ambicioznih kolesarskih projektov v zgodovini?
Analitiki so razdeljeni. Nekateri menijo, da bi Pogačar in Roglič lahko tvorila nepremagljiv tandem, podoben duetu Bernard Hinault–Greg LeMond, če bo menedžment znal obvladovati dinamiko. Drugi opozarjajo, da dva voditelja takega kova redko dolgo mirno sobivata.
V igri je tudi vloga Floriana Lipowitza, nemškega talenta, ki je v kratkem času postal eden najbolj obetavnih kolesarjev. Z Lipowitzem, Rogličem in zdaj Pogačarjem se Red Bull–Bora kaže kot ekipa, pripravljena na dominacijo. Toda ostaja vprašanje: kdo bo vodil, ko bo prišla na vrsto Dirka po Franciji?
Faktor Urška Žigart
Poleg športnih vidikov je tu še osebna zgodba. Se bo Urška Žigart prav tako preselila? Čeprav trenutno vozi za ekipo Jayco-AlUla, že krožijo govorice, da bi lahko sledila partnerju v Red Bull–Bora, kar bi ustvarilo edinstven slovenski »družinski dvojec« v pelotonu.
Če bi se to zgodilo, bi to pomenilo novo poglavje v kolesarstvu, kjer se osebno in profesionalno življenje bolj očitno prepletata. Kritiki bi morda še bolj okrepili svoje trditve, podporniki pa bi to videli kot dokaz moči povezanosti in partnerstva.
Reakcije navijačev: med šokom in navdušenjem
Odziv kolesarske skupnosti je bil preplavljen s čustvi. Mnogi Pogačarjevi privrženci so razočarani nad njegovim odhodom iz ekipe, v kateri je zgradil svojo zapuščino. Drugi pa v tej potezi vidijo priložnost za nov začetek.
»Točno to šport potrebuje,« je zapisal uporabnik na forumu. »Že predolgo smo ujeti v rivalstvo Pogačar–Vingegaard. Zdaj si predstavljajte Pogačarja in Rogliča skupaj proti Jumbu ali Ineosu. To bo epsko.«
A skeptiki niso manjkali:
»Odhod zaradi kritik? To je šibkost. Pravi prvaki se soočajo z nevihto, ne pa bežijo pred njo,« je zapisal veteran kolesarskih blogov. »Upam, da me bo demantiral, a to se zdi čustvena odločitev.«
Kaj to pomeni za peloton?
Pogačarjeva poteza bi lahko sprožila verižno reakcijo po WorldTouru. S prehodom enega največjih imen športa se bodo premešali pogodbe, strategije in celo sponzorstva. Vpliv Red Bulla v profesionalnem kolesarstvu postaja neizpodbiten, dodatek Pogačarja pa njihovo ambicijo, da tekmujejo z velikani, kot sta Ineos Grenadiers in Visma–Lease a Bike, le še utrjuje.
Za Pro Cycling Team pa je izziv ogromen. Kdo bo prevzel vlogo vodje v njegovi odsotnosti? Bodo iskali novo zvezdo ali stavili na obstoječe kolesarje?
Za navijače pa prihajajoča sezona 2026 obeta zgodbe polne drame, rivalstva in zgodovine.
Pogačarjev zaključni nagovor
V Kigali, pod afriškim nočnim nebom, je Pogačar svoj nagovor zaključil z mešanico ranljivosti in odločnosti:
»Vem, da nekateri dvomijo vame. Vem, da pravijo, da dolgujem vse drugim. A jaz nisem končal. Svetu želim pokazati, da imam še veliko za dati. Moje naslednje poglavje se začne zdaj.«
Kolesarski svet bo spremljal.
Zaključek
Svetovno prvenstvo 2025 se je sicer končalo s kronanjem novega svetovnega prvaka, toda zgodovina si bo Kigali morda zapomnila po nečem drugem: po dnevu, ko je Tadej Pogačar prepisal svojo karierno pot.
Od bolečine zaradi kritik do drznosti, da se pridruži rivalski ekipi – Pogačar je znova v središču globalne kolesarske razprave. Ali bo ta tveganje utrdilo njegovo zapuščino ali jo omajalo, bo pokazal čas. A eno je gotovo: šport je postal še veliko bolj zanimiv.
